Grintovec



Praznike sem preživel predvsem delovno, razen sobote popoldne, ki sem jo preživel na pogrebu. Skratka mrakobno.
No, rešila me je Katja, ki je prišla iz Nemčije, da je lahko prisostvovala tradicionalnem čuvanju parcel na pokopališču in obiskovala pogrebe. Za take zadeve se res splača prepotovat pol evrope.
Za nedeljo smo sestavili načrte, da se spravimo v gore. Poleg Katje in Mihca naj bi se nam pridružila še Matej in Tina, a ju je preživljanje praznikov na Hvaru tako zdelalo, da si nista upala podati na Grintovec. Tina se je mogla učit, pa seveda naspat, ker baje ni zatisnila očesa, Matej pa je prisostvoval na klanskem srečanju.
Torej, trije zagnani. Glavni problem je bil, kako zavirati moja sohodnika. Vem, da bi Mihc pot opravil v polovičnem času, jaz bi pa pustil nekaj najboljših let na tisti poti. O Katji bom pa raje molčal. Mislim, da je prepričana, da nas je ona zavirala...;)