BICIKLIRANJE PO GORENJSKI


Klemen, ki ga je ukvarjanje z varnimi športi spremenilo v začasnega kripla, si je omislil novo prevozno sredstvo, kolo. To je zanimiva priprava, ki sestoji iz dveh koles, deluje pa na nožni pogon. Ker pa nama celotedensko službeno druženje očitno ne zadostuje sva se v nedeljo spravila na te zanimive priprave in se odpeljala na Bled in od tod proti Bohinju. V Bohinju sva se po stranskih cestah prebila do jezera, kjer sva namočila noge(predvsem Klemenov gleženj). Po vrnitvi na Bled, je sledilo še spoznavanje slavnih, oziroma kava z Aleksandrom Mežkom.

25.05.2008 DAN MLADOSTI

Na predvečer dneva mladosti smo se pri Nejcu ponovno zbrali boysi ne našem skoraj tradicionalnem pikniku.


Tokrat popolna postava smo ob pivu in vinu obujali spomine na težke dni naše skupne preteklosti. Nejc je skrbel za glasbene vložke, Miha El za duhovičenje, jaz za zažiganje mesa( na žaru so bili sami vegeterjanci), Krč je pa predvsem miroval.



Ker ne moremo iz svoje kože smo jasno poklicali večino ljudi, ki jih poznamo. Tokrat se je v naše kremplje(jezike) ujela Čebela. Pa Tomažinko smo tudi morali zmotit na delavnem mestu.

Marija Terezija VS Tenstan krompir






V Šenčurju se te dni dogajajo veliki dogodki, ki bodo zaznamovali naš čas. Kot vsi vizionarski dogodki naših dni, se tudi tu s ponosom zaziramo v našo slavno preteklost. Tisočletne sanje naše male vasi se bodo uresničile ta konec tedna. Dobili bomo spomenik tenstanmu krompirju...

Šorlijeve diplome...


V sredo se je moj prijatelj Miha El Šorli uspešno spopadel z zagovorom diplome na slovenščini. Nejc alias Maestro in Aleš aka Mali sta ga pričakala pred faksom in ga presenetila z božansko pijačo, vrste pivo, poimenovano po največjem ljubljanskem parku. No, kaj so počeli od enih popoldne pa do devetih ne vem, vem pa, da ko sem se jim pridružil ob devetih, sem nekaj že zamudil.


Proslavljanje se je nadaljevalo v našem srednješolskem kranjskem domu. Pridružile so se nam tudi nič hudega sluteče sošolke iz legendarnega 4.g. Kajne Mojca?.....;)


Postavlja se zanimivo vprašanje. Kako bo, ko bo zagovarjal diplomo iz francoščine?

Viva La France!!

Po dveh letih se vračamo na mesto zločina. Granitne plati Visoke Dofineje, kjer sem se takrat dokončno odločil, kaj želim početi v gorah...Plezanje!! Takrat sem pri plezanju varno sledil Matevžu, tokrat pa je bila vrsta na meni, da se prvoosebno spoprimem s stenami nad dolino Ailefroide.


Natlačeni v avto kot sardele smo se po italjankih avtocestah privlekli do alp in se mimo Briancoisa utaborili ob reki Durance. Kamp je deloval kar malo domače, temperature pa so bile na prvi pogled celo bolj znosne kot zadnjič. Kakšno bo vreme?



No, vreme se je kar prijetno igralo z nami, kar je pomenilo kak lep dan, dan dežja, svinsko mrzle noči, polne dežja in vetra, in plazove južnega snega s severnih sten.



Ko smo plezali so bile plate več ali manj suhe, hrapave in so omogočale optimalen oprijem, o katerem v naših hribih lahko samo sanjamo. Ocene realne, le da se je včasih zgodilo, da ti, vajenem rokovnačenja, detajli miso povzročali težav, kakšna plata na popolno trenje pa ti je bila na videz nerešljiva uganka. No, ko smo kupili novo izdajo vodnička, smo si lahko za kakšno oceno dvignili že preplezane smeri.



Če povem povsem po pravici, mi je kak dan dežja kar ustrezal. Posebej po nekaj napornih, mrzlih nočeh, ki smo jih prebili ob pomoči tekočih ognjenih substanc.



Dan, ko vreme ni bilo stabilno smo tudi športno plezali v bližnjem plezališču. Preplezal sem verjetno svojo najtežjo 6a+. Kar dobro me je preživcirala;).
Posebna omemba pa gre seveda prijaznim kosmatincem visokih alp, svizcem. Čokolade niso dali, so bili pa večna tema pogovorov o ogrevanju spalk, ker je bilo opaziti primanjkljaj tečajnic. Vsaj takih, ki imajo na spalki levo zadrgo.