Morje...

Po dolgem in delavnem poletju je prišel čas dopusta. To je čas, ko Matjaža ne dobite na telefon, se ne javlja in ne piše. Ponavadi se zavleče kam bolj južno, kjer sproščeno prekrokava vse dneve in noči. Rad bere več kot je to dobro zanj in se ukvarja z najbolj bizarnimi športi ob najbolj nemogočih delih dneva. Letos pa so se stvari malo obrnile...
Večja družba, povezana z skoraj-družinsko, prijateljskimi vezmi in skupnim interesom plezanja, smo planirali , da bi najeli jadrnico in da bi z njo pluli po Dalmaciji. Kaj je točno prišlo vmes, še danes ne vem, vem pa da je jadrnica splavala po vodi, midva s Katjo sva se pa zagotovo odločila, da greva na morje. In sva šla...
Sposodila mizico. Nakupila zaloge (še vedno imava zavidljivo količino argo juh. Iščem najboljšega ponudnika...). Nabavila Kune (denar in ne uboga, ogrožena, kosmata bitjeca...;)). Nabasala Cliota( Piki ma zimske gume..., pa ena mal spušča:(). In odbrzela proti Paklenici. Po nekaj urah(brez SNDja) sva že postavljala šotor v Vesni.


V Paklo sva prišla plezat. In zato zjutraj( ob 11ih...), ne bodi lena greva v dolino. Trik s prastarimi kartami tokrat ni uspel. Očitno je že nekemu pazniku nekoč kapnilo, kako bi se dalo švercat. Bomo še trenirali na Mljetu, kjer tega trika še ne poznajo. In se lotila plezanja. Odkrila sva, da je še strahovito vroče, da sva neuplezana in da mi od padca"dela psiha". Še posebej, če je plezala Katjuša.
Tako da na mojem prvem obisku te Meke plezanja nisem ravno rušil osebnih rekordov. Sva pa zato peš usvojila vrh Anića Kuka. Da dol padeš. Tudi zaradi razgleda, ampak predvsem zaradi vročine.


Je bilo pa zato v morju in v kampu bolj fino... Takoj sva srečala Tomota in 5ko, čez nekaj dni pa sta se nama pridružila Matej in Tina. Ja, prav fino je bilo.
Po Pakli pa na Hvar.

Ustavila sva se v Zadru in Splitu, kjer sva se šla turiste, potem pa z salamensko dragim trajektom na otok. Na krovu sva po plezalnemu vodničku določila, kje se bova zakampirala. Zmagal je kompromis Zavala.In spet dopustniško razpoloženje. Spanje do devetih, po kruh, dve urni zajtrk z litrom in pol pravega čaja, počasi do plezališča, kjer plezava do poznega popoldneva, namakanje v morju in povratek v kamp na makarone z omako...

Potem pa, ker sva pošteno skurjena spat. No, žeje nisva trpela. Plezanje pa je bilo super. Vredno vračanja v novembru, ali pa za novo leto. Zadnjo noč sva imela popestreno s prvo nevihto po štirih mesecih na otoku. Domačini so bili navdušeni, midva pa tudi, sva se vsaj bolj stiskala v deset let starem poletnem šotoru.


Pravega dopusta nama ni mogla pokvariti niti šest kilometrska kolona na Sv.Roku in prav tolikšna na Mali Kapeli.

7 komentarjev:

kr ena pravi ...

Ooooo, tele dva pa poznam!

No, vsaj najbolj nenavadni športi ob najbolj nemogočih delih dneva so ostal :), če ti že knjige/revije niti odpret ni ratal (razen plezalnega vodnička).

Mizico! zarad katere je Matjaž tri dni slabo spal, od samih skrbi, d bi mogla njegova "draga" na tleh jest :)
Za juhe sta se pa baje že dva javla, tko da,... zagreti morte pohtet :)

Sej vem, d maš rad SND, sam si bil predobr navigator za take igrce.

Pakla bo počakala, d se uplezaš in znebiš strahov, ker Katjuša bo še vseen plezala. Sva pa vsaj popoldanski del doživela v popolni luči - zakva nisi dal gor nobenga filmčka??? :)))
Naslednjič na Anića plezava!

Hvar pa... (kljub temu, d si mi hotu pobegnt s Francozoma) te morm pohvalt, d si mi vsak dan zelo dobr skuhov! Njamsi! Vsaj omaka je bla skor vsak dan druga. Bom pa po današnjem dnevu začela dvomt, d znaš skuhat še kej druzga kot makarone in špagete.

Mihael pravi ...

In od vsega tega je meni ostalo v spominu le "postavila šotor v Vesni". Škodoželjnost še vedno vključena, baterije še delujejo. Ali pa se napaja kar sama od sebe.

Kar pa se bega tiče, Matjaž že od nekdaj ljubi vse, kar je francoskega. Navadi se. Qu'est-ce que tu as sur ta main?

Pa še vprašanje: če dovolj vztrajno komentiram, a imam kaj šans, da bom naslednji v vrsti razočaranih in zavrženih, Matjaž?

Matjaž Sušnik pravi ...

Dobri Miha El! Samo brez panike!
Dobro veš, kaj imam na dlani...
Vedno dober odgovor. Se vsaj trudim...
Komentiraj brez strahu.

Mihael pravi ...

Kaj pa, če ni bil strah, ampak up? Nazaj si up in strah želi ...

Mihael pravi ...

Mimogrede, pri meni te čaka darilo. Sicer ni od mene, je pa pri meni.

Anonimni pravi ...

Se popolnoma strinjam

Anonimni pravi ...

Newem kako bi reku ampak cool napisano