Meteora

Po dneh, ki so bili obarvani z Craftom, sem komaj čakal, da pride prvi maj. Mentalno že kak mesec prej sem se spravil v Grčijo.V planu je bila Meteora in Olimp. Ideja združitve plezanja dolgih smeri in skoraj tri tisočak. Vreme pa za zjokat...

V zgodnjih jutranjih urah sva se s Tjašo stlačila v Pikija in via (viva?) Italia! Piki pa polno naložen. Po pogovoru (z avtom, seveda) o kosovnem odpadu, je dal vedeti, da me ne bo pustil na cedilu.

Kakšno uro pred sončnim vzhodom sva se pripeljala v Benetke, parkirala na zadnjem parkirišču(naprej bi šlo samo z ladjo, in seveda parkirala v prekršku) in skok na Markov trg, kjer sva si sama ogledala sončni vzhod. Sama na trgu!

Ko zapeljem na trajekt, pa takoj"Ej, Brko a boš en pir". Hja majhen svet. Jeseniški borec, ki dela na Mimovrste in pol grs Kranj. Jasno z familijami. Tako da cel trop majhnih mulcev in ljudje, s katerimi lahko piješ pivo. In tako ti tistih 24ur plovbe kar hitro mine.

Potem pa Grčija... Giros, grška kava, suvlaki, pivo. Skratka domač teren Balkana. Vožnja pa na djihat! Kamping pri mami, potem pa plezat.

Boj s ffki, ffi in ffkastimi ffki. Začela sva s krajšimi, potem pa z vse daljšimi smermi. Skala zanimiva, ambijent pa super. Pa družba...Ni za izgubljat besed.

Kak dan nama je pokvaril dež, takrat sva se sprehajala med stolpi, drugače pa kar se da športno. Nekaj dni sta se nama še pridružila Friškovca, da smo malo predebatiral, dolgčas nama ni bilo.

Smeri so ostale take, kot se jih spomnim izpred let, kak svedrovec je več, smeri o katerih sem razmišljal doma pa so bile(hvala bogu??) mokre. Ravno kakšnih dobrih vzponov nisva delala, sva se pa fino mela. Tjašo sem skoraj navadil na vsakodnevne makarone. Je pa ona mene navadila na enormne količine kave.;)



Dnevi so se prehitro zavrteli, midva sva se morala spraviti nazaj na obalo, kjer sva celo popoldne prekrokala po kavarnah, potem pa spat na parkirišče in zjutraj na ladjo in domov. Človek potem doma sploh ne more spati...