Prednovoletni Bohinj

Zadnji teden leta sem bil frej. Skoraj cel teden. Pet dni, to je delavni teden in prav toliko dni sem bil odsoten iz službe. Najprej sva skočila v Begunjsko Vrtačo plezati Lenuhovo (ja, vem, ime je super). Ker je bila gužva na vstopu sva  se lotila desne varijante, ki je popestrila z malo drytoolinga in spust v grapo ob pomoči vrvi. Se nama pa ni bilo treba drenjati v klasiki. Popoldne premik v Bohinj, kjer je Tjaša staknila verjetno zadnji prosti apartma v gorskem svetu. Postal je najino izhodišče za potepanja. Prvi poizkus je bil Črtov graben v Vojah. Dobro naložena in po kaki uri hoje sva spoznala, da je led pač pretanek. Dobro naložena, po uri hoje nazaj do avta. Popoldne sva se umikala ratrakom na Kobli, kjer sem se privajal na smuči.
naslednji dan pa v severno steno Črne prsti (od tod so tudi slike). Izbrala sva si lepo smer, z dosti dostopa, in sestop po sosednji smeri. Razmere so bile več kot odlične. Škripavček, srednje naklonine. Na vrhu pa sonček in golo južno pobočje.









Zvečer sva se podala voščiti Srečno Novo na Komno, kjer so silvestrovali prijatelji. Sarpentinam se je naša družba postavila po robu s pelinkovcem in žganico, tako da sam dostop niti ni bil mukotrpen. Sem bil pa zagotovo zadnji, ki je lani prišel na Komno v supergih...
Nočni sestop nam je popestrila Nastja, ki je takoj, ko je zvedela, da smo odšli dol, odlutala v temno zimsko noč, izkoč nas in Cefota, ki jo je odpeljal domov. Bila je najdena okrog četrte ure zjutraj.
Na novega leta dan pa precej na IZI. Savna, voda, spanje. Ne nujno v tem vrstnem redu.

Ni komentarjev: