Mönch



Letos smo člani AO Kranj za destinacijo ledeniškega tečaja izbrali Berenske alpe, bolj natančno pogorje Eigerja, Möncha in Jungfraua.  V četrtek zvečer smo se v Kranju spravili na avtobus in zjutraj smo že bili v Grindelwaldu. Od tod smo se z železnico skozi Eiger zapeljali na Jungfraujoch (3573m).

 Zanimivo, kaj so Švicarji naredili iz uboge gore, saj so jo prepredli s tuneli in sedaj vozijo nekaj tisoč ljudi vsak dan na najvišje ležečo železniško postajo v Evropi. Od tam smo se po zratrakirani poti do koče Mönchjochhutte, kjer smo spali.






 Popoldne smo posvetili počasni prilagoditvi na višino in delanju planov za naslednji dan. Spoznali smo tudi pravo Švicarsko dobrodošlico in prijaznost. Torej zjutraj ob 4ih, ko smo zajtrkovali, je ostro oko degeneriranega Švicarskega oskrbnika skrbelo, da ne bi slučajno kdo iz samopostrežnega zajtrka sunil kak kos kruha. Verjetno je tudi štel, koliko prtičkov smo porabili med obroki. Skratka Švicarjem se sedaj maščuje 500 let miru, saj pri njih ni bilo naravne selekcije, ki je pri ostalih narodih potekala skozi vojne.Ob pol petih smo bili na grebenu, kjer smo opazovali sončni vzhod. Sonce se je kmalu skrilo, ko smo dosegli bazo oblakov, ki se je naglo spuščala. Kmalu smo imeli himalajske razmere, z vidljivostjo nič, in močnim vetrom. Vseeno smo kar hitro dosegli vrh po normalnem pristopu(45stopinj, II, 500m). Vzpon so nam popestrili dva skalna skoka in zelo ozek greben proti vrhu.











Sestop je minil hitro in ob 9ih smo bili že v koči. Počakali smo še drugo ekipo, ki se je odpravila na bolj oddaljen in zahtevnejši Jungfrau.



Naslednji dan se nisem počutil najboljše, zato je Tjaša sama še enkrat skočila na vrh, pogledat kako zgleda v lepem vremenu, jaz pa sem se prestavil na ledenik, kjer smo imeli vaje iz ledeniške tehnike.





 Stvar je preprosta. Nekoga pahneš v ledeniško razpoko(špaltno), drugi pa mora zaustaviti padec in ga dvigniti iz razpoke.


Ponovno smo se povzpeli do postaje in z vlakom nazaj v dolino. Tokrat smo celo videli Eigerjevo severno steno, ki smo si jo dodobra ogledali iz doline, kamor smo odšli na zasluženo pivo, pred odhodom proti domu.

1 komentar:

Nejc pravi ...

Lepo napisano! Naslednje leto Piz Bernina? Itak;)