Stubek nikoli ne razočara... Plani so sicer bili drugi. Pet se nas natlači v avto, smer Romatenspitze (vsaj po moje...) Ko se pripeljemo do izhodišča nas najprej presenetijo visoke temperature, dež, in veter. Drugo presenečenje nas je čakalo na cesti, saj je bila popolnoma poledenela. Tako smo šli raje na kavo.
No, ko smo se peljali iz doline smo odkrili, da je stanje v sosednji dolini precej boljše. Torej gremo na Stubek.
Ne glede na to, kakšne so snežne razmere, snega se tu vedno najde. Del poti se gre po progi, kjer ratrak vozi sankače, zato je tam sneg potlačen in ga ne spiha.
Tjaša in Jelič sta šopala, pri tem ko smo ostali hodili lepo zložno in uživali. No, časa je bilo dovolj za fotosešn, tako da si lahko ogledate familijo Friškovec v prelepih rdečih barvah.
Hidracija je ključna...
Košček neba in reklama za letalske prevoze...
Lahko bi rekli, da je v zgornjem delu za spoznanje pihalo...
Tako se stopa v snežnem metežu...
Še priprava smuči in spust do avtomobila. Smuka je bila res uživaška.
Ja, priznam... Tokrat je šel z mano stari fotoaparat, ki je z objektivom ravno še enkrat lažji in manjši. Se kesam...
Matjaž iz prelepega Šenčurja :)
