No, zadnje čase se dogaja, da delam tudi v sobotnih dopoldnevih. Na tako soboto je kar težko zbrati energijo, da bi se nekam spravil. Na eno od teh zahojinih sobot je Tjaša preverjala moje psihofizično stanje in prišla do sklepa, da je bila doza Ljubljane premočna zame, tako da je rešitev zame zgolj Blegoš. Tokrat sva si izbrala drugo pot kot zadnjič.
Skozi gozd.. Glede na pozno uro so bile razmere in ambient prečudovite.
Košček neba... Imel sem resne težave določiti zmagovalca... Tokratni je bil izbran zgolj zaradi okvira..
Po tej turi sem sklenil, da za turno smuko ni nikoli prepozno. Svetloba je bila nora. Edino, kar mi je žal, da je "tavelik" fotoaparat ostal doma.
Ni komentarjev:
Objavite komentar