Ferata na Turško glavo - Türkenkopf Klettersteig II


Delovni teden, ura pa tik pred eno. Zazvoni telefon in Vili me sprašuje, kaj počnem popoldne. Po tem, ko je plezal po drevesih in nabral nekaj kil češenj, si je zaželel obisk ferate na Turško glavo. No, nekaj minut kasneje sva se že peljala na Jezersko.


Med potjo se je nekajkrat ulilo, kar v teh dneh res ni nič nenavadnega. Upala sva,  da na koroški strani ne bo preveč mokro.

Na parkirišču se opremiva in zaženeva v ferato, ki že po nekaj metrih da vedeti, da bo težka.



Že v spopadu čez previse.





Še en selfi... :)


Legi?....


Na tej poti se je kdaj pa kdaj treba tudi odpočiti.


Visoko nad dolino Železne kaplje






V vpisni knjigi je Vili našel vpis našega prvega obiska. Razlika je bila očitna. Sedaj sva s turo opravila v uri in petnajst. Na tabli piše skoraj tri ure. Bila sva tako hitra, da sem komaj imel čas slikati. Je pa res, da sva bila tokrat sama.


Zeleniške špice


Zeleniške špice so ena od klasičnih tur, oziroma, kot pravi Tine Mihelič, najlepši plezalski greben Kamniško-Savinjskih Alp. Po poti iz Jermance proti Kamniškem sedlu, po lovski poti v Repov kot, ter preko potoka v grape Staničevega vrha. Tu se grebensko prečenje začne.


Variant, po katerih lahko dosežeš vrh Staničevega vrha je kar nekaj, vse pa so približno enako zahtevne.




Na grebenu se začne poplezavanje.


Tehnično najbolj zahteven je sestop z vrha po grebenu v smeri Srebrnega sedla.



Oblaki so plesali po nebu in skrbeli, da so bile temperature znosne. Kljub nadmorski višini je bilo precej toplo, kar je posledica sončne lege.



V ozadju Korošica...



Staničev vrh se je že lepo oddaljil. Na njem so bili sočasno Grega in njegovi poštarji..


Poplezavanja...




Občasno so  megle zastrle sonce in prekrile greben.


Milan na vrhu, s pogledom na najin start. Dostop sva izvedla ekspresno, plezala sva tekoče in hitro tudi sestopila. Tako, kot je treba.


Selfi s tri kilsko kamero ... Da se pokaže, kdo je kdo ... ;)

Smuka na ledeniku pod Skuto


Jutro na Ledinah. Od tam pa nekaj minut hoje in že sva bila na ledeniku.



Ledenik pod Skuto je gorski ledenik, ki se nahaja pod Skuto v Kamniško Savinjskih Alpah in je najbolj vzhodno ležeč ledenik v Alpah. Leta 1950 je zavzemal površino 2.8 hektarja, leta 2007 pa 1.8 hektarja. S spodnjo nadmorsko višino, 2010m, je tudi eden najnižje ležečih alpskih ledenikov. Je eden izmed dveh obstoječih ledenikov v Sloveniji, poleg Triglavskega ledenika. Po površini in debelini je že prehitel slednjega. Temu botruje predvsem lega; ledenik pod Skuto se nahaja na senčni strani, medtem ko triglavski ledenik leži na prisojni.



Letos ledenik preseneča s svojo obsežnostjo.



Glede na to, da je bila gorenjska popolnoma zavita v oblake, napoved pa je govorila, da bo padalo tudi na tej strani Alp, je bilo vreme neverjetno lepo.



Jutranji dostop.


Eni so naju prehiteli že odvijugali v dolino.




Pogled proti Jezerskem. Čakalo naju je 1000m dolžine in 200m višine smučanja.


Nekaj centimetrov mehkega in ojuženega snega na trdi podlagi.



Temu bi lahko rekel najboljši turni smuk leta. Srečna 25tka... :)











Smučanje je bilo tako, da je bilo treba ponoviti...