Velo polje


Dan po turi na Mišelj vrh sva jo z Evo spet mahnila proti Velem polju. Tokrat v družbi Grega, ki se je odšel pogajat s pastirji na planšariji, če bi nas želeli oni prenočevati na Hrvaško-Slovenskem pohodu na Triglav.






Tokrat smo se na Studorski preval povzpenjali v jutranjem soncu. 







Planina v vsej svoji lepoti.



Matjaža nosi v očeh... No, vsaj v steklih očal.


Velo polje  in pastirska hiša, kjer nam bodo tri dni kuhali hribovske dobrote.




Na planini je tudi kapela. Kakšna prijazna beseda planšarju, pa ti jo bo z veseljem razkazal.







Pogovor s trenutnim najemniki... Ni bilo nekega pravega razumevanja... Na kravji strani, namreč...







Mišelj vrh


Šola varnega gibanja v gorah si je za svojo dvodnevno turo izbrala pohod na Mišelj vrh. Na ta markanten vrh, ki kraljuje nad Velim poljem ne vodi nobena pot, velja pa za eno lepših brezpotij v Fužinskih gorah. V petek popoldne smo se iz Pokljuke prek Studorskega prevala, pod Toscom, sprehodili na Malo polje.



















Od tam smo se še povzpeli Mišeljsko planino, kjer smo preživeli noč.  




Zjutraj nas je prebudil dež. Vseeno pa to ni bil izgovor, da bi poležavali, ampak smo se po Mišeljski dolini povzpeli proti grebenu.




Malo spoznavanja narave in družbe ter iskanja najlepših prehodov in že smo se preko zelenih trav hitro dvigali. Tudi nebo se je odprlo v lep in opran dan. 



Megaliti v bohinjskih gorah.

























Ko smo dosegli greben smo se po njem povzpeli proti vrhu. Malo poplezavanja in strmega in ozkega grebena in smo že stali na vrhu.




























Gasilska s Triglavom v ozadju.









Sestop. Pri sestopu je čas za fotosešn.... Tapeta za ozadje je namreč tako lepa, da bi bilo škoda izpustiti tako priložnost. 











Sestop čez Malo polje, mimo jezerca in lovske koče tovariša Dolanca, čez Konjščico na Pokljuko.  





Srečanje z žlahto na Zatrniku..
Matic zna spraviti nasmeh na obraz članov družine Medved.