Kolpa je poleti ena od najlepših kanuističnih destinacij v Sloveniji. Ker nam je normalnost tuja, smo se letos podali v kanu zadnji vikend v septembru. Obetalo se je lepo vreme ter visok vodostaj. Le kaj si lahko še želimo?
Erika in Tadej sta si najela modrega dirkača na našem izhodišču v Radencih pri Starem trgu. Ker je bil iz trše plastike sem jima ga zavidal, čim se je v vodi pojavila kaka skala. Najin Zeleni zmaj je namreč poliestrski... Z Evo sva svojo opremo za vsak primer dopolnila z neoprenskimi hlačami. Temperatura vode se je namreč močno približala 10 stopinjam.
Polno opremljeni, s suhimi oblačili varno zaprtimi v nepredušne vreče in sodove, smo začeli svoj spust od Radencev pa do Vinice. Same plovbe je bilo skoraj 21 km.
Prečkanje jezov in pregrad je bilo bolj zahtevno kot poleti, saj je reka ob visoki vodi bistveno manj pregledna. Iskali smo najbolj elegantne prehode, kar je po navadi pomenilo izstopanje in spust praznega čolna čez pregrado, ter ponovno vkrcanje pod njo.
Reka je na posameznih delih zelo široka in mirna.
Ko se soteska odpre in na slovenski strani zagledamo naselja, vemo, da smo že blizu našemu cilju v Vinici. Tam smo se spustili tudi pod edinem mostu na svoji poti.
Kampiranje konec septembra. Zanimivo je, da sploh ni bilo mraz. Po celodnevnem veslanju smo si privoščili večerni piknik, kombinacija mrzle vode in hrane pa je poskrbela, da smo se spravili spat takoj, ko se je znočilo. Pogled na uro je izdal, da smo zaspali ob 9ih.
Lahek zajtrk, saj so nas obveznosti gnale domov.
Eva in njena jutra... ;)
Kamp v Radencih je z eno besedo super. Ker smo pri njih najeli čoln, so nas prišli iskat v Vinico in skupaj z vso našo kramo vrnili nazaj na izhodišče. V kampu so imeli toplo vodo, trava je bila parkovno urejena, klini pa so šli v zemljo brez uporabe 10 kilske macole. Pripravili so nam drva za taborni ogenj, ter posodili žar. Opremili so nas z zemljevidi, tako da se bomo sem sedaj vrnili bolje pripravljeni. Kak dan kajaka, kanu, kolo, lov na gobe, morda celo kak pohod ter obisk plezališča? Skratka navdušenje nad kampom in osebjem!
p. s. Prijazni so tudi do žuželk ... Morda bi bili lahko manj prijazni do komarjev ... :) (saj ne da bi se pritoževal, jaz, ki živim v Trbojah, kjer je komarjev v zraku več kot kisika ...)
Ni komentarjev:
Objavite komentar