Pohod na Kredarico se je začel zgodaj zjutraj. Ob štirih smo se v Kranju porazporedili po avtomobilih in odpeljali v Krmo. Tokrat je bila prevozna čisto do konca ceste. In od tam smo se podali v noč.
Preden je vzšlo sonce smo se vzpenjali po Gornji Komni.
V senci Draških vrhov, ki že imajo prve sončne žarke.
Pasja manekena, ki sta nas vztrajno priganjala. Pač nista razumela, zakaj čakamo in gledamo sonce. No, mi pa nismo razumeli, zakaj ona tečeta za vsako kepo snega...
Prvi žarek...
Sonce je pač izgovor za slikanje.
Pognali smo se dalje.
Snegggggggg...... :) in pasja radost.
Sibirija...
Korakanje po meni najljubšem delu, Kalvariji. Ker je bilo tako malo snega, smo letos lahko hodili po dnu doline.
Bolj kot smo se dvigali proti Kredarici, bolj se oblačilo.
Po tem, ko smo se dodobra ohladili v koči, in so se nekateri pognali še proti vrhu Triglava smo se mi še slikali in sestopili v Krmo. Tako je minil še en tradicionalni pohod na Kredarico na Štefanovo, oziroma ob dnevu Enotnosti in samostojnosti. Kot se za praznik spodobi, so nekateri hodili samostojno, nekateri pa smo se vzpenjali enotno!
Ni komentarjev:
Objavite komentar