Letos smo Dan Slovenskih Planinskih doživetij organizirali PD Kranj, PZS ter RTC Krvavec. Sam sem se ukvarjal predvsem s programom ter vodenimi turami. Meni je na koncu ostala najbolj zahtevna pot na Vrh Korena. Šli smo preko Krvavca, Zvoha in Ježa, sestopili pa čez planino Koren. Vsaj tak je bil plan.
Od 2000 obiskovalcev se je za to turo odločilo dobrih 30 planincev. Bilo so v skupinah, vsaka skupina pa je imela svojega vodnika.
Zeleni pašniki smučišča.
Od Zvoha dalje, ko se začne Jež, je stvar postala malo bolj resna. Nastopil je čas za čelade in poplezavanje po skalah in rušju.
Občasno se svet zravna.
Najbolj zahteven in precej krušljiv del, ki pa je v zadnjem delu Ježa.
Tu pa so se stvari tudi začele komplicirati. Eden od udeležencev je pred začetkom težkega dela zdrsnil na blatnih tleh, ter si poškodoval ramo. Ko sem prišel do njega, sem opazil, da ima težave z koordinacijo ter hojo. Po pogovoru sem še zvedel, da je imel pred leti možgansko kap ter da ima občasno težave z nadzorom polovice telesa. No, nastopil je čas za alternative. Skupino sem poslal naprej pod vodstvom ostalih vodnikov, sam pa sem se v spremstvu še nekaj njegovih prijateljev odpravil po položnejši ter daljši poti na Kriško planino. Od tam sem organiziral prevoz nazaj na žičnico ter v dolino. Zaradi teh manevrov sem prišel na Krvavec ravno na večerni program.
Pred "Rozko" naj bi imeli projekcijo filmov z gorniško tematiko. Ker pa je bilo precej mraz, smo se raje prestavili nazaj v toplo kočo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar