Vipavska bela


Tak mir je bil v Vipavski beli, kamor sva se preko divjine Trnovskega gozda umaknila iz Tolmina.


A tudi tu ni tistega pravega miru. Najprej so tu lokalci. Tipičen primerek je na sliki. :)


Nakar pa je sledila invazija.


Evina nečaka in nečakinja. Težko je življenje otrok, ko se starši enkrat navdušijo za plezanje.





Kako bom punca normalna pri dveh takih bratih... Si misli in jima zapleni dva avtomobilčka. :)



No, glavno je, da vozni park vzdržujejo s skupnimi močmi.Tako se tudi staršem oprosti, da se navezujejo na "štrik" in visijo po plezališčih.


Ni komentarjev: