Bistriška špica, Peca


Zimska tura PD Kranj nas je vodila na Peco, bolj natančno na Bistriško špico, ki je eden od vrhov v Peci. Ker so ostali vrhovi precej lažje dostopni nam ta vrh vedno predstavlja izziv za dostop. Izhodišče je Železna Kapla, od tam zavijemo v dolino Lepeno. Od konca ceste se povzpnemo na planino Luža. Od tam pa po gozdu proti vrhu.


Glede na redko obiskan dostop, smo bili spredaj smučarji. Tako smo zanamcem vsaj malo olajšali dostop.


Pogled na Spodnjo Lužo.








Na Zgornji Luži je bil čas za počitek. Tu smo se povzpeli v gozd, ter iz gozda na vršno pobočje.


...ki je presenetilo z ruševjem. Snega je bilo tako malo, da ni prekril ruševja. In tako nas je pričakal boj z zelenim sovražnikom. Težko ocenim, kdo se je bolj mučil. Mi na smučeh, ali pešci...



No, po boju smo le prišli na odprto pobočje.


Tudi borci luknjači so bili takoj za nami.



Vsaj na vrhu nas je pričal lep sonček. Počitek in nazaj v dolino. Smučarji smo imeli najprej poskus spusta po zimski varianti, vendar je tragično propadel, ker je bilo premalo snega. Tako smo morali ponovno v ruševje in se spustiti po smeri letnega pristopa. Kar je pomenilo spopad med koreninami. No, vsaj v gozdu smo povezali nekaj jas v prijeten spust. V spodnjem delu pa hiter spust po cesti.


P. S. Glede na to, da je šlo že za moj četrti pristop po tej smeri, me je tokrat negativno presenetil. Vedno je bilo v spodnjem delu bistveno manj snega in bistveno več v zgornjem. Nekoč smo smuče nadeli šele na Zg. Luži. Ta zima pa je prav zanimiva ...

Blegoš


Ko se zimski dnevi začnejo daljšati, pride čas za popoldanske obiske bližnjih hribov. Tokrat je bil na vrsti Blegoš. Ne samo, da je blizu in lahko dostopen, s svojimi razgledi na vse strani odpira poglede v Kamniško-Savinjske, Karavanke in v Julijce. No, ne smemo pozabiti na Škofjeloško hribovje in Polhograjce... 



Svež sneg in dobra gaz. Recept za zimske radosti.




Vršni greben je posejan z utrdbami Rupnikove linije, ki so jo postavili med obema vojnama ob Rapalski meji. No, linija ni bila nikoli dokončana in tudi nikoli ni prišla v uporabo.



Vrh je bil jasno precej spihan. Vseeno se je našlo nekaj junakov, ki so pristop delali na smučeh.




Razgledi in odpiranje neba.



Sestopila sva preko vrha, do koče, ter od tam prečila po cesti preko južnega pobočja. Morda bi lahko rekli, da sem delal izvidnico za kak kolesarski podvig v kopnem.





Magični gozdovi predalpskega sveta. Svet za pravljice ter potepe v dneh, ko je v dolini megla in smog, visokogorje pa je zaprto zaradi sveže zapadlega snega.