Po nevihti



Po nevihti je čas za odkrivanje okolice. Ker sva bila v mali vasici, Brzac, stran od obale, sva se podala v sosednje vasi. Vsaka vas ima svojo konobo. V sosednji vasi je bila ta, z zanimivim mostom. V eni od teh konob sva bila na kosilu. Lahko bi rekel, da je šlo za kulinarični presežek.


Po dežju je treba pospraviti tudi koze. Te so se pasle v ogradi pred vasjo, tako da jih je gazda peljal vsak dan tja in nazaj. Po poti so seveda poželjivo gledale po vrtovih... Kot da bi gledal kozla Lisca in vrt Andraža Slamorezca...


Cerkev v vasi Brzac. Ob prazniku vasi, so jo na novo prebarvali. Ko sem se zjutraj ob 5ih peljal mimo na kolesu, so začeli, popoldne, ko sva šla pogledat sprevod koz, pa je bila cerkev že v novi barvi.




Sprehod med kapljami...



Oleandri so cveteli v vsej svoji lepoti... Pač večerni poletni sprehodi, ko nevihta ohladi iz vročih 38 stopinj na idealnih 25...


p.s. Ob enem od jutranjih kolesarskih podvigov sem nad vasjo odkril velik rastlinjak. Pred njim je bila tabla, kjer je pisalo, da je vsa zelenjava, ki jo strežejo v vaški konobi zrasla v tem rastljinjaku. No, moram priznati, da je bila res dobra. 

Ni komentarjev: